Najina življenjska zgodba
Sva Sandra in Miha Stare in sva večna raziskovalca novih možnosti. Že od malih nog so nama vsi govorili, da sva drugačna, posebna – večinoma z malo jeznim prizvokom v smislu “ali res ne moreš biti bolj normalen/na in živeti kot večina?”. Preprosto nisva pasala v kalup.
Včasih sva se počutila napačna zaradi svoje drugačnosti. Ampak sčasoma sva ugotovila, da z najino drugačnostjo pravzaprav ni nič narobe.
Danes si dovoliva biti drugačna – kakršna v resnici sva.
Spoznala sva se leta 2010 točno za novo leto v Amsterdamu na svetovnem žuru Sensation White, kjer sva se med 35.000 ljudmi srečala prav midva. Kje sva se midva uspela najti na ogromnemu žuru? Nekaj nevidnega naju je potegnilo skupaj…
Kmalu sva začela najino zvezo, ki je bila na začetku zelo zanimiva in ne-standardna.
En z drugim sva se razvijala in rasla. Izkušala nove stvari, nove športe in kmalu tudi duhovno in osebno rast. Tega sva izkusila kar precej, a o tem malo kasneje…
Leta 2017 sva se na hitro odločila, da se poročiva. Sandra je zaključila magisterij na Fakulteti za arhitekturo, Miha pa je po 8 letih dela na RTV Slovenija dal odpoved (čeprav je bil redno zaposlen na javni upravi – ena boljših možnih služb baje…). Že čez 2 tedna po vsem tem, pa sva šla z enosmerno karto na Tajsko. Najini medeni tedni so trajali kar 10 mesecev, dokler naju ni potegnilo domov. Sandra je delala kot arhitekt na daljavo, skupaj pa sva ustvarila posel s prehranskim svetovanjem (6 let sva bila presnojedca – sadjejedca).
Že pred Tajsko sva začela duhovno in osebno rasti. Začela sva z jogo, kasneje z meditacijo. Najprej z vodenimi meditacijami, potem v tišini. Prostora za dan brez meditacije pri nama ni bilo več. Ogromno sva se udeleževala kvantnih meditacij. Pa regreso-terapij. Na Tajskem pa sva izkusila tudi Vipassano – 10 dni meditacije v tišini. Cele dneve. V tišini. Brez govorjenja, brez druženja, brez mobitela, brez knjig, brez…
Miha je po 3 dneh Vipassane “umrl”, a je nekako vseeno zborbal čez psihološki zid/zlom/preporod in uspel zržati do konca. Sandra je prišla skozi to izkušnjo precej bolj lahkotno… Oba sva tekom tega doživela precej zanimivih vpogledov vase, idej in zavedanja samega sebe. Res zanimiva izkušnja.
Po prihodu domov s Tajske (september 2018), pa sva prišla do filma Expedition Happiness, kjer je predstavljeno, kako je nemški par predelal ogromen avtobus v bivalno vozilo in odšel na pot. Na koncu filma sva oba rekla “toooo ja, to hočeva tudi midva”. Takoj sva začela raziskovati, kako bi se projekta lotila… Skrajšana zgodba – 1.maj 2019 sva končno našla najin kombi. Prazen, tovoren kombi. Naslednje pol leta sva ga predelovala in se preselila vanj. Spet najina drugačnost – ob vseh možnostih, ki jih imava, sva si izbrala, da živiva v avtodomu. Ja, nama se je to zdelo zabavno in po več kot enem letu testiranja življenja v kombiju, nama je v njem vedno zabavno 🙂
Sedaj pa zanimiv del – tekom predelave sva naletela na ničkoliko izzivov, saj sva bila totalno neizkušena in zelo na tesnem z denarjem. Samo za idejo – s Tajske sva prišla z dolgovi in za kombi sva računala, da bova dala cca 3k€, potem pa še 2k€ za predelavo. Skupaj torej 5k€ – toliko sva si dovolila, da bova uspela spravit skupaj.
Za ta denar nisva našla ničesar, kar bi nama ustrezalo. Ves čas raziskovanja sva gledala in se učila od drugih. Sandra je gledala same hude in lepe avtodome, Miha pa same – hmmm, kako jih poimenovati – predelave polne kompromisov 🙂
Miha je ves čas Sandri govoril, da naj neha gledati te “fensi” predelave, saj si tega ne moreva privoščiti. Sandra se ni dala.
Kmalu je prišel do naju kombi, ki je bil skoraj točno to, po čemer sva povpraševala. Samo cenovno je bil malo čez. Več kot 300%. Natančneje – okroglih 10k€. Ampak, ker sva že poznala Access Consciousness in nekaj osnovnih orodij, sva znala slediti zavedanju in ga kupila. Čeprav s sposojenim denarjem. Zaznala sva, da bo to kreiralo več.
Potem je trajala predelava pol leta in od 1.11.2019 živiva v najini garsonjeri na kolesih.
Predelava naju je stala še dodatnih 10k€, torej skupaj okrog 20k€. Precej več, kot načrtovanih 5k€, ampak danes sva noro hvaležna za orodja Access Consciousness, da sva izbrala ta kombi in ga predelala, kot je Sandra gledala že na začetku – lep, svetel kombidom.
Ker sva si dovolila slediti sebi in svojemu vedenju, sva zdaj na koncu izjemno zadovoljna. Čeprav so bili vmes zelo negotovi trenutki, saj nisva imela pojma, kako bova sploh lahko plačala za vse to skupaj. Ampak denar je kar prišel. Na različne načine.
Ker so nama Access Consciousness orodja totalno spremenila življenje, predvsem najino finančno realnost – naju je zanimalo še več. Šla sva na Access Bars delavnico in si začela delat Barse. Več o Access Bars, si lahko prebereš tukaj
Od tukaj naprej pa je šlo zelo hitro in strmo navzgor. Najina realnost se je spreminjala in ekspandirala. Access Consciousness orodja sva dala v prakso in spremenila toliko stvari, da sva se komaj prepoznala. Nekaj dni sva se počutila kot, da sva brez identitete. Nisva se znala opredeliti oz. “popredalčkati”.
Ko si kot nepopisan list, je zate možno čisto vse.
Po ŠEST letih presnojedstva (večinoma samo sadje, nekaj zelenjave, vse nekuhano) sva si končno dovolila jesti vse in ob tem ostala popolnoma zdrava. Prej sva vedno hudo zbolela, če sva se kaj pregrešila. To je bila samo ena izmed sprememb za naju. Koliko novih možnosti se nama je s tem odprlo… In to dejansko samo zaradi enega orodja Access Consciousness – izbira.
Access naju je opolnomočil do te mere, da sva končno odkrila najine sposobnosti zdravljenja z energijami. Predvsem Miha se tega prej ni zavedal. Zdaj oba delava terapije vsakodnevno med sabo. Včasih sama na sebi, velikokrat pa tudi drugim.
Na ta način sva odstranila ogromno zadev (omejujočih prepričanj in stališč, žalosti, sodb, jeze, tesnobe, stresa…) iz preteklosti, ki so naju omejevale pri tem, da na polno živiva v sedanjosti.
Leti 2019 in 2020 sta bili za naju zelo delovni in kreativni. Postala sva Access Bars facilitatorja in tako začela ponujati Access Bars seanse ljudem, ki bi radi v življenju kaj več ali se vsaj znebili kakšne psihične ali fizične težave. Morda bi se radi znebili stresa ali pa se zgolj zjutraj zbudili prerojeni.
Tekom leta 2020 sva se ogromno izobraževala na naprednih seminarjih in delavnicah Access Consciousness po Sloveniji in tujini. Naju korona ni prav veliko zaustavila. Leto 2020 je bilo zares raznoliko in kreativno. Čeprav je bilo to leto za marsikoga leto, ko se je vse ustavilo, sva si midva kreirala svojo relanost. In še vedno si jo.
Tekom 2020 sva postala še facilitatorja Access Consciousness telesnih procesov (več kot 50 različnih).
Svoje zavedanje širiva ves čas. Udeležila sva se že več kot 60 Access delavnic na različnih področjih.
Zdaj čutiva, da je čas, da predava svetu to čudovito in čudno darilo – Access Consciousness. Kaj to sploh je?
Upava, da se kdaj spoznamo v živo ali prek spleta.
Do takrat pa ti želiva, da živiš ta trenutek s polnostjo, saj je samo ta trenutek zdaj resničen.